NASLOVNA STRAN

NAJBOLJŠI IGRALCI

PRAVILA

ZGODOVINA

VIRI

E-pošta

Zgodovina košarke

Konec leta 1949 je Zveza športnih iger Slovenije imenovala iniciativni odbor, ki naj bi pripravil ustanovno skupščino KZS. Odbor je vodil Adi Klojčnik.

USTANOVNA skupščina Košarkarske zveze Slovenije je bila 15. januarja 1950 v Ljubljani na Taboru. Ustanovitelji Košarkarske zveze so bili:
Tine Benedičič, Adi Klojčnik, Danilo Erbežnik, Vojmil Šerbec, Marko Deu, Stane Fugina, Tugomir Vozelj, Peter Breznik, Dušan Kit in Miran Počkar.

Na skupščini so še sodelovali: Milorad Pecinič, Tine Supančič in Miran Sattler (vsi iz Ljubljane) ter delegati iz nekaterih košarkarskih okolij, največ iz Maribora ( Boško Marinič, Zalka Kosi, Vladimir Elvič, Andrina Knaus, Janko Smodiš ) ter Anton Ledic iz Lendave in Igor Šterbenc iz Novega Mesta.

PRVI predsednik Košarkarske zveze Slovenije je postal g. Tine BENEDIČIČ, ostali člani upravnega odbora pa so bili:
- Adi KLOJČNIK - prvi podpredsednik
- Alfonz LEDINEK - drugi podpredsednik
- Peter BREZNIK - sekretar
- Tilka ZAVRŠNIK /Gajšek/ - drugi sekretar
- Miloš KOSEC - strokovni referent
- Tine SUPANČIČ - finančno materialno poslovanje
- dr. med. Anton LAVRIČ - zdravstvo
DISCIPLINSKA KOMISIJA - Adi Klojčnik
TEHNIČNA KOMISIJA - Milorad Pecinič
NADZORNI ODBOR: Tomaž Šaunik, Karel Daneu in Stane Fugina.

Ustanovna skupščina je sprejela naslednje naloge:
- da skrbi za množičnost košarke posebno med mladino v mestu in na vasi, med delavci in šolsko mladino
- da skrbi za dvig kvalitete košarke v Sloveniji
- da skrbi za vzgojo strokovnega kadra
- da svoje člane vzgaja v duhu amaterskih načel
- da skupno z Zvezo športov Slovenije skrbi za izgradnjo športnih objektov
- da nadzoruje delo klubov in sekcij, nadzira uporabljanje obstoječih koš. objektov
- da skrbi za tesno sodelovanje z vsemi športnimi zvezami
- da skrbi za izdajo strokovne literature in propagandnega materiala
- da skrbi za zbiranje vseh planiranih in ostalih dogodkov
- da daje avtentična tolmačenja pravilnikov, katere je izdala

Od leta 1950 pa do leta 1996 so zvezo vodili naslednji

Ob koncu leta 1950 je zveza združevala 19 sekcij in imela 630 članov. Na začetku je bilo delo zveze usmerjeno predvsem v propagandne akcije, nudenje strokovne pomoči in pridobivanje organizacijskih izkušenj.

Pojavljala se je vedno večja potreba po strokovnih znanjih, po inštruktorskih in trenerskih tečajih. Prvega so pripravili profesorji telesne vzgoje leta 1950 na Pokljuki, kasneje pa je skrb za organizacijo in vzgojo strokovnih kadrov prevzela zveza.

Leta 1950 je igralec Železničarja - MIRKO AMON dosegel največji slovenski uspeh, dosegel je 268 košev ( 14,9 na tekmo ) in se uvrstil med najboljše košarkarje v državi.

Med najboljšimi strelci pa smo imeli še tri košarkarje:
- leta 1951 - JANEZ ŠKRJANC - 315 košev
- leta 1954 - BORIS KRISTANČIČ - 543 košev
- leta 1956 - JOŽE ZUPANČIČ - 463 košev

Druga skupščina Košarkarske zveze Slovenije je bila 16. decembra 1951. Za predsednika so ponovno izvolili Tineta Benedičiča, ki jo je vodil naslednjih deset let. Registrirano članstvo v zvezi se je nekoliko zmanjšalo ( s 630 na 486 ) in od prvotnih 18. osnovnih sekcij jih je bilo v tem letu le 13. Stvarno delo košarke je v tistem času zelo trpelo, saj je bilo po vsej Sloveniji le 14 igrišč, uporabnih za igro.

Tretja skupščina Košarkarske zveze pa je ugotovila ponovno povečanje števila osnovnih organizacij ( na 17 ) in 616 registriranih košarkarjev. Leta 1950 je zveza ustanovila zbor sodnikov, 23. 12. 1953 pa še zbor košarkarskih trenerjev. Takratni košarkarski delavci so trdili, da je vprašanje sodnikov prvi in največji strokovni problem slovenske košarke, o čemer priča tudi vpogled v delovanje sodnikov: v Ljubljani je bilo 22 sodnikov, v Mariboru in Celju so bilo po trije, le en sodnik pa je bil v Trbovljah, Kranju in Murski Soboti, potrebovali pa so tudi strokovni bilten, ki ga do takrat niso imeli.

Košarkarji so v tistem času tudi nujno potrebovali osrednje košarkarsko igrišče, saj je to zahtevala kakovost košarke. Kmalu je bil v Ljubljani/Šiška zgrajen mednarodni košarkarski stadion in košarkarji so dobili sodobno igrišče.

Vse opisane začetne težave so vplivale na razvoj košarkarske igre po Sloveniji in njeno priljubljenost. To se je odražalo tudi v rasti sekcij in članstva:

PRVENSTVA SLOVENIJE od 1946 do 1951 leta

Prvenstvo Slovenije je leta 1946 osvojila Svoboda iz Ljubljane. Poleg Svobode sta nastopili še dve ekipi: Murska Sobota in Železničar Maribor. Pri ženskih pa sta nastopili le dve ekipi: Udarnik in Svoboda iz Ljubljane, prvakinje so postale igralke Svobode.

Leta 1947 so prvo mesto osvojili igralci in igralke Enotnosti.

Leta 1948 ni bilo prvenstva, le POKALNI prvak- ekipa Železničarja iz Ljubljane.

Leta 1949 je bil prvi Železničar ( Maribor ) , pri ženskah pa mariborski Polet.

Leta 1950 je mariborski Železničar ponovno postal prvak Slovenije, pri ženskah pa ljubljanski Železničar.

Leta 1951 so prvič igrali prvenstvo v dveh skupinah, v zahodni so bile prve Poljane (Ljubljana) v vzhodni pa Železničar (Maribor) - prvak Železničar (Maribor)

Leta 1952 je postal prvak Branik Maribor, pri ženskah ekipa Železničarja iz Ljubljane.

Leta 1953 prvak mariborski Železničar (v A ligi, prvenstvo je bilo v treh ligah).

Košarkarska tekmovanja (1946 - 1956) so najprej prirejali začetniki košarke iz leta 1945/46 sami, kasneje Odbor za športne igre in po letu 1950 Košarkarska zveza Slovenije.
Naloga Košarkarske zveze Slovenije v prvih letih delovanja je bila košarko usmeriti v dvorane, saj se je sprva igrala le na zunanjih igriščih.
Ves čas so se člani izvršnega odbora zveze ukvarjali tudi s tekmovalnim sistemom.
Leta 1950 je bila enotna liga, imela je osem klubov, od tega sta bila dva (Železničar II in Enotnost II) zunaj konkurence. Naslednje leto pa se je igralo v dveh skupinah, zahodni (5 ekip) in vzhodni (3 ekipe). Že leta 1952 je bilo prvenstvo organizirano tako, da so najprej igrali v dveh skupinah (ljubljanski in mariborski) in nato v finalu.

PRVI mednarodni košarkarski turnir v Sloveniji

Prvi mednarodni košarkarski turnir v Sloveniji je bil organiziran 12. februarja 1949 v Ljubljani. Odziv na poslana vabila je bil zelo skromen, poleg domačih: Enotnost Lj., Železničar Lj., Maribor in Istra iz Pule, sta iz Italije prišla le Tomassi in ZOL oba Trst.

PRVA košarkarska ťPravila igreŤ

Leta 1948 so na zasedanju mednarodne košarkarske organizacije FIBA sprejeli spremembe in dopolnitve košarkarskih pravil z veljavnostjo za leto 1949. Zveza športnih iger Slovenije je poskrbela, da so se z novimi pravili seznanili tudi slovenski košarkarji.

Po novih pravilih je bila ena najpomembnejših sprememb ťprepovedana conaŤ, v kateri se napadalci ne smejo zadrževati več kot tri sekunde. Druga sprememba pa govori o tem, da neodločenega izida ni in se v tem primeru igrajo podaljški po 5 minut.

Po teh pravilih so igrali košarko do leta 1957, ko so jih ponovno spremenili.

PRVI slovenski košarkar v reprezentanci Jugoslavije

Mirko AMON - rojen 1930 v Ljubljani, član košarkarskega kluba Železničar, je bil prvi slovenski košarkar, ki je nastopil v državni reprezentanci Jugoslavije.
Leta 1950 je sodeloval tudi na prvem svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu.
S košarko se je seznanil na IV.gimnaziji (prvi trener Miloš Kosec). Prvo srednješolsko tekmo pa je odigral 6. maja 1947 za moštvo IV. Moške gimnazije - rezultat 31:14.

Slovenski košarkarski reprezentanti, ki so igrali za selekcije Jugoslavije:

* Opomba: Vinko Jelovac ja prišel v Slovenijo iz Hrvaške in igral za Ljubljansko Olimpijo.

PRVA slovenska košarkarica v reprezentanci Jugoslavije

Sonja MRAK /ŠPORER/ - rojena 1937 v Ljubljani, je bila prva slovenska košarkarica, ki je zaigrala v reprezentanci Jugoslavije, bila pa je tudi med najboljšimi igralkami v Olimpiji in veljala za eno najvišjih igralk v Evropi.
V državno reprezentanco so jo povabili po polfinalni tekmi jugoslovanskega pokalnega prvenstva, ko je Olimpija premagala petnajstkratne državne prvakinje ekipo Crvene zvezde iz Beograda. Leta 1956 je nastopila na evropskem prvenstvu v Pragi, nato še na evropskem prvenstvu v Sofiji leta 1960, na balkanskem prvenstvu v Beogradu leta 1963 in kasneje še na dveh svetovnih prvenstvih. Po svetovnem prvenstvu leta 1964 pa je prenehala tekmovati.

Slovenske košarkarske reprezentantke, ki so igrale za selekcije Jugoslavije:

* Opomba: Stojna Vangelovska (iz Makedonije) je igrala za Iskro Delto Ježico. Andreja Pukšič (iz Maribora) je večino tekem igrala kot članica Montinga in Partizana. Maja Rak (iz Zadra) je igrala za Iskro Delto Ježico.

SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI LETA 1970 - organizacija finalnega dela v Ljubljani

FIBA je leta 1967 na zasedanju v Montevideu (v okviru petega SP) dodelila Ljubljani naslednje svetovno prvenstvo v košarki, kar je bilo enkratno priznanje in priložnost za naše košarkarje, ki so takrat slavili 25-letnico obstoja košarke pri nas.

Organizacijski odbor svetovnega prvenstva so sestavljali:
Stane Dolanc kot predsednik in Boris Kristančič kot generalni sekretar;

Člani pa so bili:
Boris Lukner, Nebojša Popovič, Borislav Stankovič, Radomir Šaper, Ljubo Filipan, Peter Breznik, Ivan Heller, Željko Cindrić, Janko Kavčič, Marko Rožman, Vojmil Šerbec, Franček Mirtič, Mirko Marjanović, Ernest Petrič, Ivo Mimica, Blagoje Angelovski, Lazo Materić, Dragan Reba, Miklavž Sever, Viktor Polak, Stane Juvan in Dane Dovjak.

Predtekmovanje je potekalo od 10. - 13. maja 1970 v naslednjih mestih:
Sarajevo: ZDA, Čehoslovaška, Avstralija in Kuba;
Split: Brazilija, Kanada, Južna Koreja in Italija;
Karlovac: Sovjetska zveza, Urugvaj, Združena arabska republika in Panama.

Dve prvo uvrščeni reprezentanci iz vsake skupine ter Jugoslavija so igrale
finalne tekme v LJUBLJANI - Hala Tivoli, od 16. - 24. maja 1970:

Rezultati tekem Jugoslavije:
JUGOSLAVIJA : ITALIJA 66:63,
JUGOSLAVIJA : BRAZILIJA 80:55
JUGOSLAVIJA : ČEHOSLOVAŠKA 94:84,
JUGOSLAVIJA : URUGVAJ 63:45.

Te zmage in vedno boljša igra, so našim košarkarjem, med katerimi so bili tudi trije slovenski ( Ivo Daneu, Aljoša Žorga in Vinko Jelovac ), odprle pot do naslova svetovnega prvaka.

Sledila je še tekma z ZDA: JUGOSLAVIJA : ZDA 70 : 63
in tekma s Sovjetsko zvezo, kjer je naša reprezentanca sicer izgubila, a le -to ni bilo več odločujoče.
Rezultat je bil: JUGOSLAVIJA : SOVJETSKA ZVEZA 72 : 87;
JUGOSLAVIJA je postala SVETOVNI PRVAK!!

Ivo Daneu je s tem prvenstvom in osvojeno zlato medaljo po 209 reprezentančnih nastopih prenehal aktivno nastopati. Njegovo slovo, ko je v dvorani Tivoli pred številnim slovenskim občinstvom prejel zlato medaljo iz rok generalnega sekretarja FIBE, Williama Jonesa, je bilo veličastno in nepozabno.

Priljubljenost košarke v Sloveniji se je po tem prvenstvu nedvomno še bolj povečala.
Z odlično organizacijo svetovnega prvenstva 1970 in z osvojeno zlato medaljo ter z vsemi spremljevalnimi aktivnostmi je razvoj košarke dosegel najvišjo stopnjo razvoja in katerega je popestrila tudi KK OLIMPIJA iz Ljubljane, katera je je marca 1970 osvojila šesti naslov članskega košarkarskega prvaka Jugoslavije (z zmago v Zadru- zadnji krog I. zvezne lige)

VČLANITEV Košarkarske zveze Slovenije v FIBA - 10. januar 1992

Z ustanovitvijo Olimpijskega komiteja Slovenije, 15. oktobra 1991, je lahko tudi Košarkarska zveza Slovenije začela svojo pot v Evropo in svet. Najprej smo se morali včlaniti v FIBA - mednarodno košarkarsko organizacijo. S tem projektom so se največ ukvarjali:
- Frančišek Bolka (podpredsednik in predsednik Sveta sodnikov KZS),
- Boris Kristančič (član izvršnega odbora KZS),
- Tilka Gajšek (generalna sekretarka KZS) in
- Marko Sok (takratni predsednik KZS).
Dejavno so sodelovali s Športno zvezo Slovenije in s funkcionarji FIBE.
Sekretar ŠZS ( Marjan Jemc ) je 29. oktobra 1991 poslal mnenje o primernosti KZS za članstvo v mednarodni organizaciji. Tako se je začel postopek včlanitve v FIBO.

Košarkarska zveza Slovenije je uradno postala članica FIBE od 10. januarja 1992 dalje.

Članstvo Slovenije v FIBI je naši državi dovoljevalo, da sme s svojimi reprezentancami nastopati na mednarodnih tekmah. Zato je KZS že dva tedna po sprejemu pripravila odmevno slovesnost ob USTANOVITVI DRŽAVNIH REPREZENTANC SLOVENIJE.
Slovesnost je bila 26. januarja 1992 na gradu Bogenšperk pri Litiji.
Slovesnosti so se udeležili številni košarkarski delavci, prijatelji košarke, med njimi tudi takratni predsednik republike Slovenije Milan Kučan.
Že na dan ustanovitve so se naši reprezentantje uspešno predstavili v Litijski večnamenski dvorani.

PRVA mednarodna tekma državne reprezentance Slovenije

20. maja 1992 v Slovenskih Konjicah je bila odigrana prva meddržavna tekma slovenske članske reprezentance, katera se je pomerila z vrstniki iz Hrvaške. Za goste so nastopili takrat najboljši košarkarji v Evropi: Toni Kukoć, Dino Radja, Dražen Petrović, Arijan Komazec ...
Za slovensko reprezentanco, ki jo je vodil trener Zmago Sagadin so nastopili:
Roman Horvat, Zoran Golc, Bojan Brodnik, Darko Mirt, Primož Bačar, Teoman Alibegovič, Dušan Hauptman, Milan Mičunović, Boris Gorenc, Slavko Kotnik, Žarko Đurišić, Jaka Daneu in Peter Vilfan, kot prvi kapetan reprezentance.
Končni rezultat te tekme je bil 93 : 74 za reprezentanco Hrvaške.
Ne glede na končni izid tekme, je bil to naslednji mejnik v razvoju slovenske košarke in doslej najodmevnejši, ker je zaznamoval novo državo in športne ter nacionalne dosežke novejše dobe.

22. junija 1992 je slovenska državna reprezentanca v Bilbao, Španija odigrala prvo uradno mednarodno tekmo. To je bila kvalifikacijska tekma za olimpijske igre v Barceloni. Slovenija je premagala Bolgarijo s 83 : 54. Na teh kvalifikacijah smo igrali tudi s Čehi ( 86 : 84 ) in Rusi ( 84 : 82 ). Obakrat smo izgubili le za dve točki. Italijo smo premagali z 91: 78 in Nemčijo z 88 : 76. Tako so nam olimpijske igre ušle za samo en koš.

50 LET delovanja Košarkarske zveze Slovenije (1950 - 2000)

21. maja 2000 je zveza praznovala 50 - letnico delovanja v Močilniku pri Vrhniki.
Nagrajeni so bili vsi dolgoletni funkcionarji, ki so bili v tem obdobju aktivni v izvršilnih organih KZS ali pa so bili predsedniki komisij zveze in so delovali neprekinjeno več kot 5 let oziroma z vmesnimi prekinitvami več kot 10 let.
Nagrajeni so bili:
iz Ljubljane:
Peter BREZNIK, Adi KLOJČNIK, Tilka GAJŠEK , Mitja LAVRIČ, Peter KAVČIČ, Boris LUKNER, Frančišek BOLKA, Boris KRISTANČIČ, Stanko STEINER, Mik PAVLOVIČ, Stane JERAJ, Vlado KRAMŽAR, Simon OBLAK, Ivo DANEU, Ostoj KRISTAN, Marko SOK, Andrej KOBILICA, Mitja RADOŠEVIČ, Peter BRUMEN, Andrej ŽAGAR, Janez DRVARIČ, Miran POTRČ, Janez ŠUŠTAR, Zmago SAGADIN, Rado LORBEK in Aleš PEČE;
iz Maribora: Tone VONČINA, Drago LEŠNIK in Sergej RAVNIKAR;
iz Škofje Loke: Boris ČAJIČ in Miloš MITIČ;
iz Vrhnike: Janko KAVČIČ;
iz Domžal: Mitja ŠIRCELJ;
iz Celja: Jože GERŠAK;
iz Žalca: Rudi PUR in
iz Kranja: Brane DEŽMAN.